18. Kino Otok / 18th Isola Cinema, 1.–5. junij 2022

1. junija 2022 se v Izoli začenja 18. festival Kino Otok – Isola Cinema! V Izoli, Sežani, tolminu, Cerknici, Idriji in Ljubljani. Program.

 

 

Umrl je Boris Pahor

Življenjsko pot je sklenil Boris Pahor, naš dragi častni član, pisatelj  in pričevalec o zlu, ki mu je bil priča. Zelo ga bomo pogrešali. (Foto Bobo)

Pogreb Borisa Pahorja bo v torek,  7. junija 2022,  dopoldne na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani. Vežica bo odprta od 10. ure dalje, maša bo ob 11. uri.

Življenjska zgodba Borisa Pahorja, enega največjih Slovencev 20. Stoletja, se je začela leta 1913 v Trstu. Sedem let kasneje je videl goreti Narodni dom, kar ga je zaznamovalo  za vselej. Nastopil je čas fašizma, ki je prinesel zatiranje slovenstva in nasilno raznarodovanje. Uporni  Pahor je med vojno skusil tržaško ječo in zatem nacistična taborišča, kjer se je dan za dnem soočal s smrtjo. Preživel je, po vojni okreval v Franciji, kjer je s pomočjo ljubezni znova pridobil vero v življenje. Leta 1946 se je vrnil domov, v njegov ljubljeni Trst, ki ga potem nikoli več ni zapustil.   Postal je profesor italijanske književnosti in slovenski pisatelj. Tudi povojni čas ni minil brez krivic. Nekdanja država je nanj pozabila, zaradi objave Kocbekove izpovedi o povojnih pobojih pa mu je za več let prepovedala vstop v Slovenijo. Do osamosvojitve je bil povsem prezrt. Prešernovo nagrado je dobil pri  devetinsedemdesetih letih, četrt stoletja po izidu svojega temeljnega dela Nekropola, potem ko so knjigo že brali v Franciji. Večina del je bila ponatisnjena v novejšem času, ko je iz leta v leto pridobival na vsesplošni naklonjenosti in veliki medijski odzivnosti. Srečanja z njim so polnila dvorane, njegovi nastopi pa sprožali valove navdušenja. Bil je bran, spoštovan in priljubljen.

Boris Pahor, moralna veličina par excellence, je s svojim opusom uresničil načrt, da izpiše zlo, ki mu je bil priča, in da se v imenu ponižanih postavi po robu krivicam. Vsa njegova dela so prepletena z osebno izkušnjo, naslonjeno na zgodovinsko dogajanje, ki jo je povezal z usodo svojega naroda. Roman Nekropola, preveden v vse pomembne svetovne jezike, velja za eno najboljših pričevanj o taboriščnem življenju v svetovnem merilu. V številnih delih – najmanj 40 knjig, poleg romanov in kratke proze še esejev in dnevnikov ter polemičnih zapisov, je pomembna nacionalna problematika in avtorjevo vztrajno ponavljanje, da mora narod gojiti zavest o svoji identiteti, jeziku in kulturi. Mladim je do zadnjega diha polagal na srce, naj ljubijo svojo domovino. Tako kot je do konca ponavljal tri besede, ki jim je bil zvest: svoboda, resnica in pravica. Zanje je z besedo in peresom zastavil svoje življenje. (Neva Zajc)

Dr. Lucija Čok – častna občanka mestne občine Koper

Naša draga članica dr. Lucija Čok je 15. maja 2022 za svoje življensko delo, ki je pustilo pomemben pečat na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja, znanosti in družbenega življenja tako v lokalnem in nacionalnem kot mednarodnem okolju, postala častna občanka mestne občine Koper. Čestitamo! (Foto Tomaž Primožič) Beri naprej

Srečanje s Sašo Jerele

Kulturno društvo Peter Martinc in Center za jezike Univerze na Primorskem  prijazno vabita na srečanje s prevajalko
Sašo Jerele, ki je poslovenila roman Leïle Slimani Dežela drugih,
v četrtek, 26. maja 2022, ob 17. uri  v predavalnici MAESTRAL 1 na Fakulteti za humanistične študije UP, Titov trg 5, Koper.

Leïla Slimani je francoska pisateljica maroških korenin, ki je zaslovela z romanom Uspavanka, zdaj pa se vrača s kompleksno zasnovano tridelno zgodbo o ljubezni med Mathilde in Aminom, Alzačanko in maroškim vojakom v francoski vojski. S prevajalko se bo pogovarjala Neva Zajc, odlomke iz romana bosta brala Imad Nemili in Ana Žnidaršič. Beri naprej

Srečanje z Mimi Podkrižnik

Prijazno vabimo na srečanje z Mimi Podkrižnik, novinarko, publicistko in pisateljico, ki bo v četrtek, 12. maja 2022, ob 18. uri v čitalnici Fulvia Tomizze, Čevljarska 22, Koper.

Mimi Podkrižnik s svojimi prispevki v Delu skrbi, da vemo marsikaj o Franciji, francoskih pisateljih in pisateljicah, njeni kulturi in politiki. O njeni ljubezni do Francije in še marsičem, zlasti pa o nedavnih predsedniških volitvah, se bo z njo pogovarjal dr. Salvator Žitko. (Foto: Delo) Beri naprej

Skupščina 2022

Letna skupščina društva bo v četrtek, 12. maja 2022 ob 17. uri v čitalnici Fulvia Tomizze Osrednje knjižnice Srečka Vilharja, Čevljarska 22, Koper.

Po skupščini bo ob 18. uri srečanje z Mimi Podkrižnik, novinarko in pisateljico.

Pomladanska delavnica za otroke, sobota, 7. maj 2022

Vabimo na majsko delavnico za otroke, ki bo v soboto, 7. maja 2022, od 10. do 12. ure v našem francoskem kotičku v prostorih oddelka za italijaniko Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru, Čevljarska ulica 22. Dobimo se v prvem nadstropju.

Kaj bomo počeli? Govorili bomo o pomladi, rožah, pticah, jih nekaj poimenovali in poslušali pesmico ter na koncu izdelali drevo, ptico ali pikapolonico. Otroci naj s seboj prinesejo puščico, škarje in lepilo, barvast papir za kolaž in nekaj majhnih barvastih gumbov, za vse ostalo bomo poskrbeli mi.

Delavnico bodo vodile Maša Avsenak Zobec, Neva Zajc in Vanda Zajc. Prispevek za delavnico je 7 evrov. Prosimo, da potrdite udeležbo do srede, 4. maja 2022, na info@petermartinc.org.

Antibes

Srečno smo nazaj iz Antibesa, kjer smo dopoldne obiskovali tečaj francoščine na Centre International v treh skupinah (začetniki, A2 in B1/B2), popoldne pa smo si ogledovali kotičke prelepe Azurne obale. Drugo leto gremo spet!

Oglejte si fotografije v naši galeriji.

Živel 1. maj – praznik dela!

Dušan Jovanovič, 1. 5. 2022

Na današnji dan

Na današnji dan se je rodil Peter Martinc, po katerem smo ob ustanovitvi leta 1998 poimenovali naše kulturno društvo. Spominjamo se kot izvrstnega pedagoga, humanista, uglednega romanista in ambasadorja francoskega jezika in kulture na Primorskem. s svojim tridesetletnim delovanjem v prostoru Slovenske Istre je profesor Martinc zapustil vidno sled, ki je ostala kljub postopnemu upadanju rabe francoskega jezika pri nas in v svetu. Primorski prostor, odprt v svet in obogaten slovensko in italijansko kulturo, ki se tu stikata in prepletata, francoski jezik in kulturo sprejema kot duhovno nadgradnjo in povezavo s širšim evropskim prostorom. Foto: Andraž Gombač.