Kulturno društvo Peter Martinc in Center za jezike Univerze na Primorskem prijazno vabita na srečanje s prevajalko
Sašo Jerele, ki je poslovenila roman Leïle Slimani Dežela drugih,
v četrtek, 26. maja 2022, ob 17. uri v predavalnici MAESTRAL 1 na Fakulteti za humanistične študije UP, Titov trg 5, Koper.
Leïla Slimani je francoska pisateljica maroških korenin, ki je zaslovela z romanom Uspavanka, zdaj pa se vrača s kompleksno zasnovano tridelno zgodbo o ljubezni med Mathilde in Aminom, Alzačanko in maroškim vojakom v francoski vojski. S prevajalko se bo pogovarjala Neva Zajc, odlomke iz romana bosta brala Imad Nemili in Ana Žnidaršič.
Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga in je prvi del družbenozgodovinske trilogije, v kateri spoznavamo povojno obdobje v Maroku, kamor se preselita protagonista romana. Leïla Slimani se v trilogiji loteva vprašanj (post)-kolonizacije in položaja žensk v Maroku od 50. let prejšnjega stoletja do danes; prva knjiga se tako konča z boji za maroško neodvisnost, drugi in tretji del pa bosta bralce popeljala prek obdobja avtoritarne vladavine Hasana II. do 21. stoletja.
Leta 2019 je Saša Jerele dobila Nodierovo nagrado, ki jo podeljuje Francoski inštitut, za najboljši prevod iz francoščine v slovenščino
Žirija v sestavi Suzana Koncut, Katarina Marinčič in Primož Vitez je soglasno sklenila, da Nodierevo nagrado 2019 prejme
Saša Jerele
za prevod knjig Živalsko kraljestvo Jeana-Baptista Del Amoja (Cankarjeva založba, 2018) in Splošno jezikoslovje Ferdinanda de Saussura (Studia Humanitatis, 2018)
Saša Jerele (1975) prevaja francoska besedila s področja leposlovja, humanistike in družboslovja, od klasičnih (Ernest Renan, Jules Michelet) do sodobnih (Jean-Baptiste Del Amo, Marie NDiaye, Pierre Michon, Leïla Slimani). Prevajati je začela že med študijem primerjalne književnosti in francoskega jezika s književnostjo, v svobodnem poklicu vztraja še danes. Za prevod Hadrijanovih spominov Marguerite Yourcenar ji je Društvo slovenskih književnih prevajalcev leta 2003 prisodilo stanovsko priznanje Radojke Vrančič, za prevod Spleta večnosti iste avtorice pa leta 2017 Sovretovo nagrado. Je večletna članica upravnega odbora DSKP.
V četrtek, 28. novembra 2019, je nagrajenki nagrado izročila francoska avtorica Véronique Olmi v okviru programa Evropa v fokusu na 35. Slovenskem knjižnem sejmu v Klubu CD Cankarjevega doma.
Obrazložitev : Prevoda gosto izpisane sage Živalsko kraljestvo J.-B. Del Amoja, ki meša surov naturalizem s preciozno razkošnostjo jezika, se je Saša Jerele lotila s pozornostjo in slastjo, primerljivo pisateljevi. Njen jezik je poln reliefa in sočnosti, zajema iz izjemno širokega, mestoma v pozabo odrinjenega in včasih ozko specifičnega besednega zaklada. Natančno dokumentiranemu popisu stotih let življenja podeželske družine je Saša znala najti zaporedje slogovno različno obarvanih tonov: od tona kmečke povesti, prek zdaj dokumentarnega zdaj apokaliptičnega tona vojne pripovedi do razosebljene sodobne družinske drame. Mestoma se je znala tudi rahlo odmakniti od pisateljeve skladnje, da je v slovenščini zgradila organsko delujoč stavčni ritem dolgih, bohotnih pasaž. Roman, ki se nepopustljivo trudi s pravimi imeni imenovati tako grozo kot lepoto, človeško intimo in njegovo nasilno živalskost, je tako tudi v slovenščini mojstrsko zavzel prave jezikovne lege s slikovito ustreznim besediščem in izrisanostjo občutij.
Poleg številnih literarnih del je Saša Jerele v zadnjih letih prevedla dve ključni deli iz francoske humanistično-družboslovne teorije: Descartesovo Razpravo o metodi (2008) in Saussurjevo Splošno jezikoslovje (2018). Njeno prevajanje teoretskih besedil je rezultat širokega poznavanja francoskega jezika, literature in kulture, obenem pa oblikuje takšne slovenske tekste, ki francoske izvirnike izpeljujejo v slogovno gladko izpiljeni slovenščini. Ključno Saussurjevo delo je prevedla v temeljitem razmisleku o njegovi konceptualni mreži in podala koherentne prevodne rešitve. Ob doslednem tkanju jezikovnih mikrostruktur je bralec v njenem delu deležen natančnega šivanja poglobljeno zajetih in podrobno raziskanih kontekstov, ki besedilom spričo virtuoznih tekstualnih analiz tudi v prevodu podeljujejo najširšo civilizacijsko veljavnost. (Francoski inštitut)
