Aleš Berger, dr. Ignacija Friedl Jarc, Janez Pipan. Photo : Petra Kolarič
Rencontre avec le traducteur Aleš Berger et le metteur en scène Janez Pipan à l’occasion de la publication de la traduction des comédies de J.P. Molière L‘École des femmes, La Critique de L’École des femmes et L’Impromptu de Versailles.
Lire l’article par Neva Zajc paru dans Primorske novice le 12. mai 2023 (en slovène).
Kulturno društvo Peter Martinc in Fakulteta za humanistične študije sta minuli torek predstavila knjigo s tremi prevodi znamenitega komediografa J.B.P. Molièra, ki je izšla pri Slovenski matici. (Članek Neve Zajc v Primorskih novicah, 12. 5. 2023)
KOPER > Poleg njegove prve klasične komedije Šola za žene sta v prevodu Aleša Bergerja v njej natisnjeni še dve enodejanki, Kritika Šole za žene in Improvizacija v Versaillesu, ki ju s prvo povezuje Molièrov odziv na silovite polemike v pariških salonih po njenih prvih uprizoritvah. Nastali sta namreč prav kot odgovor nanje. Molière je s svojo prvo grande comédie tej zvrsti podelil mesto, ki je dotlej pripadalo tragediji. Postavil jo je v izrazito patriarhalno okolje, v čas, ko je protagonist o dekletu, ki naj bi postala njegova žena, prostodušno rekel: “Da ljubi me, je vse, kar mora znati, in še moliti, kuhati in prati”. Šola za žene daje prav takšne poduke in z mnenjem, da “ženska pamet ni najbolj koristna” pomembno odpira žensko vprašanje Molièrovega časa.
Zanimiv pogovor s prevajalcem, ki ima za seboj že osem Molièrovih komedij, je dopolnil režiser Janez Pipan, ki je v knjigi prispeval obsežno študijo o avtorju, njegovem času in o glavnem ženskem liku Agnezi. Ta si izbori pravico do izbire moža, a je za Pipana njena dozorelost in izbira relativna, konec pa manj “srečen” kot si v takšnih komedijah, ki se končajo s poroko, mislimo. Kajti na koncu odloča denar in tu se pojavi, kot pravi Pipan, “kapitalizem”. V pogovoru je sodelovala tudi urednica dr. Ignacija Friedl Jarc, z odlomki pa so vanj vstopali študentje Medkulturnega jezikovnega posredovanja, za katere je bila to tudi priložnost, da “obnovijo” znanje o velikem avtorju, ki je tudi štiristo let po rojstvu še vedno zelo živ. Molièrove lanske okrogle obletnice rojstva se v Sloveniji nismo prav posebej spomnili. Izid omenjene knjige je bil edina javna gesta, zato je bil koprski popoldan ob francoskem mojstru komedije ob letošnji 350-letnici smrti toliko bolj pomemben.
