Salvator Žitko
NEKAJ ZGODOVINSKIH DEJSTEV O RODU IN IZVORU FRANCOSKEGA PESNIKA PAULA VALÉRYJA (1871 – 1945)
Valéryjev rod izhaja, kot je razvidno iz genealoškega drevesa, objavljenega v delu Renéja Dollota »Un précurseur de l’Unité Italienne. L’aïeul de Paul Valéry: Giulio Grassi (1793-1874), Paris 1932, iz dveh starih in uglednih koprskih plemiških rodbin: Lugnani in del Tacco. S poroko med Giulijem de Lugnanijem in Livio del Tacco leta 1665 se je prek njunih potomcev po moški in ženski liniji, leta 1824 spletla vez med Giovanno Anno Mario de Lugnani in Giulijem Grassijem, ki sta se tega leta poročila v Trstu, kamor je Giulio (po rodu iz Genove) po napoleonskih vojnah sledil svojemu očetu. Posvetil se je pomorskemu zavarovalništvu in leta 1833 postal zavarovalniški agent oziroma stečajni upravitelj, prištevajo pa ga tudi med ustanovitelje tržaškega Lloyda. Kmalu je postal ena najvidnejših osebnosti tržaškega trgovskega in poslovnega življenja, ob izbruhu marčne revolucije 1848 pa je za kratek čas postal poveljnik tržaške Nacionalne garde. Kot goreč pripadnik italijanskega nacionalnega gibanja (Risorgimenta) je čedalje očitneje kazal svoja protiavstrijska nagnjenja, zato je cesarska Avstrija zavrnila, da bi po letu 1848/49 v Trstu opravljal funkcijo konzula Sardinskega kraljestva. Tako je bil prisiljen marca 1850 zapustiti Trst in se vrniti v Genovo, leta 1855 pa je bil imenovan za konzula Sardinskega kraljestva v francoskem Sètu (v tistem času še Cette) in tam ostal do smrti leta 1874.
Od treh hčera je le najmlajša Marianna Francesca Alessandrina (imenovana Fanny) sledila očetu v Francijo, kjer je medtem postal vdovec. Tu je spoznala vplivnega in bogatega Barthélemyja Valéryja, Korzičana iz Bastie in se z njim poročila 27. novembra 1861. Rodila sta se jima sinova Jules Valéry (1863-1938), znani jurist in docent na univerzi v Montpellieru in slavni pesnik Paul Valéry (1871-1945).
Beneški Koper in habsburški Trst sta se torej neizbrisno zapisala v Valéryjev rod, mesti, ki sta si dolga stoletja konkurirali in kljubovali in je šele na začetku 19. stoletja Koper, potem ko je s propadom Beneške republike leta 1797 izgubil vlogo istrske prestolnice, podlegel konkurenci Trsta.
Koper je ob koncu dvajsetih let prejšnjega stoletja obiskal René Dollot (1875-1962), tedanji francoski konzul v Trstu (1919-1929), kasneje v Milanu in Afganistanu, avtor mnogih literarnih študij , pa tudi študij s področja pravne zgodovine in diplomacije. Mnogo je pisal o Stendhalu pa tudi o ostalih francoskih konzulih v Trstu, temeljito pa se je posvetil tudi raziskavi o Giuliju Grassiju oziroma o Valéryjevem koprskem in tržaškem rodu in s svojim uvodoma navedenim delom, ki ga je leta 1932 izdal v Parizu, odstrl pozabi eno pomembnih in dragocenih poglavij iz polpretekle zgodovine obeh severnojadranskih mest, torej Kopra in Trsta, ki sta z imenom slavnega francoskega pesnika Paula Valéryja povezali del svoje dolge, razgibane in bogate zgodovinske preteklosti in jo približali širšemu evropskemu prostoru.
